Zaveda se, da so poškodbe del športa, a jasno je, da ji je v olimpijski sezoni zelo težko sprejeti dejstvo, da nikakor ne more tekmovati, je povedala na tiskovni konferenci v Mariboru: »Ta rehabilitacija je zame najtežja za glavo. Čeprav že lahko hodim brez bergle, pa nisem niti pomislila na to, da bi nastopila na februarskih olimpijskih igrah. Koleno rabi dlje časa kot samo do OI, zato sem se oktobra tudi odločila za operacijo pri istem zdravniku, ki mi je že leta 2010 rešil kariero. Za te igre namreč vem, da ni bil plan, da grem samo sodelovati. Če nisem pripravljena, nimam tam kaj delati. Teoretično bi lahko šla, ampak vem, da ko bi me prvič streslo, bi bilo zelo neprijetno.«


Foto: Reuters


Pa ne le odsotnost z olimpijskih iger, boleče je tudi spremljanje svetovnega pokala, kjer bi se tudi letos zanesljivo borila za kristal: »S težkim srcem spremljam svetovni pokal. Kar nekajkrat sem tudi pomislila, kaj pa, če bi bila zraven. Seveda sem imela tudi krize, a sem jih prebrodila, drugače ne gre. Najbolj mi pomagajo sestra, Anja, nečaki, me razvedrijo. Težje mi je spremljati tekme, kot kadarkoli prej, ker vem, da tja spadam in v vsakem primeru se hočem tja vrnit, a zadeve potrebujejo svoj čas. Motivirana vsekakor sem. Najhujše je pred tekmami, takrat bi se namreč pripravljala na start. A tolažim se s tem, da bom tudi sama drugo leto spet tam.«

Ni dvoma, da nas  bo Ilka drugo leto znova razveseljevala z vrhunskimi rezultati, do takrat pa ji bosta nazaj na smuči pomagali fizioterapevtka Darja Kramberger in kineziologinja Anja Šešum.