V tem poletju sem se namreč nekajkrat mudila na ljubljanski Ortopedski kliniki. Začudena sem bila, kako zelo malo pacientov je bilo. V prvem nadstropju je bil desni trakt zaprt, morda so ga prenavljali ali se je hladil, kar sicer ni bistveno, bil je pač prazen. V levem pa ni bilo nič bolje, največ po en pacient v sobi, eno pa so celo prenavljali. Praktično manj kot desetina pacientov. Zakaj je tako? Menda so zdravniki na dopustih. Ok, razumem. So pač vsi na dopustih. Vendar je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pred kratkim predstavila predlog, ki razloži, zakaj bi neke vrste enkratno koncesijo podelila zasebnemu medicinskemu centru MD medicina – Sanatorij Ljubljana. Bojda zaradi slabe realizacije na področju »javne« ortopedije, zato ker se čakalne vrste, kljub izrednim finančnim injekcijam, niso prav nič zmanjšale. In bi ministrica kot enkraten ukrep za skrajševanje čakalnih dob v ortopediji, kot rečeno, dala še 1,5-milijonsko injekcijo iz davkoplačevalskega denarja MD medicini, ki je za ovinkom našega UKC, tako da zaposleno medicinsko osebje pač ne bo izgubljalo preveč dragocenega časa za hitenje na popoldansko delo – k najboljšemu sosedu. In me je zanimalo, kdo so ti zdravniki, ki delajo v MD medicini, kajti tam je specializiranih ambulant zelo veliko. Mnogo njih je iz UKC Ljubljana – natančneje, potrebno soglasje ima 41 zaposlenih (iz UKC). Kakor koli, že stokrat prežvečena tema, ki vsakokrat pusti bolj neznosen priokus. Uradniki so izračunali, da naj bi v Sanatoriju do konca leta izvedli 417 ortopedskih operacij. Slišali smo tudi, česa ta Sanatorij (ki seveda ni bolnišnica) vse nima in mu bodo pri tem pomagale druge javne ustanove, kar je pač posebno nora zgodba. Ampak meni povsem nerazumljivo je, zakaj tega dela zaposleni ne morejo opraviti v UKC, na Ortopedski kliniki itd., zakaj za boga so imeli večino poletja prazne postelje.

Mislim, da tega, kar se dogaja v našem zdravstvu, ne more več rešiti nihče. Zagotovo ne tako, kot skušata aktualna ministrica in njena ekipa. 

O tem in še marsičem, kar se dogaja v našem zdravstvu, bi morali odločati na prvi popočitniški seji vlade minuli petek, a so problematiko preložili. Torej niso odločali niti o dodelitvi pravice za opravljanje ortopedskih operacij MD medicini. Bržčas z razlogom.



Minuli teden smo izvedeli tudi, da je v začetku oktobra 2015 na Pediatrični kliniki v Ljubljani umrl še ne dvomesečni dojenček s prirojeno srčno napako, sedanja analiza (ki so jo delali dve leti???) pa izkazuje, da bi bilo smrt možno preprečiti. Zoper lečeča zdravnika, Tomaža Podnarja in Sama Vesela, je bila vložena anonimna (le zakaj in kdo je spet ta anonimni?) kazenska ovadba zaradi suma malomarnega zdravljenja. Zdravnika sta očitke seveda zanikala. Ministrica za zdravje je zahtevala od vodstva UKC poročilo, tam pa so ji pojasnili, da so se šele minuli torek seznanili z analizo (po dveh letih!!!). Povedali so ji še, da so primer otroka že junija predali Zdravniški zbornici, a ni ugotovila nobenih strokovnih pomanjkljivosti.

Pred očmi nam razpada javno zdravstvo, na podrtiji ali bržčas že pogorišču pa divjajo pijavke tako prozorno, da je to nevzdržno gledati. 

Tokrat se je oglasil premier Miro Cerar, češ da je šokiran in pretresen zaradi dogodka na UKC Ljubljana in da pričakuje jasno poročilo ter da »bodo predstavniki vlade in pristojni organi v UKC odločno ukrepali«. Pa kar koli že to pomeni.

Mislim, da tega, kar se dogaja v našem zdravstvu, ne more več rešiti nihče. Zagotovo ne tako, kot skušata aktualna ministrica in njena ekipa. Pred očmi nam razpada javno zdravstvo, na podrtiji ali bržčas že pogorišču pa divjajo pijavke tako prozorno, da je to nevzdržno gledati. Celo številnim zdravnikom!