Obstajajo poročila o ljudeh, ki so od užitka dejansko padli v nezavest, vsekakor pa je občutek, ko se človek vrne nazaj v svoj um, podoben zbujanju iz sanj, ki ga spremlja misel: Kaj za vraga se je ravnokar zgodilo?!

Kaj točno se dogaja v telesu in možganih v trenutkih nebeškega užitka, sta temeljito raziskala nevrologa dr. Adam Safron in dr. Victoria Klimaj pod okriljem univerze Northwestern University. V raziskavo sta vključila še psihologe, strokovnjake za obnašanje živali, druge nevrološke strokovnjake in statistike. Iskali so tisti element spolnega odnosa, ki je odgovoren za stanje, podobno transu: »Pri ljudeh so pogoji za doseganje seksualnega vrhunca izjemno kompleksni, spolno vedenje določajo kultura, abstraktni cilji in motivacija, ki ni povezana z reprodukcijo.«

Ključni krivec za izgubljeno zavest in konec koncev tudi pamet naj bi bila ritmična stimulacija, ki spreminja možgansko aktivnost. V obdobju seksualne stimulacije se nevroni urejajo na način, ki na nas učinkuje kot hipnoza. Iz zavesti izključimo vse, česar se večino časa sicer ne zavedamo, a naši možgani vseeno zaznajo: zvoke, občutke, vonj in podobno. Intenzivno se osredotočimo na užitek, ki nas kmalu prevzame do te mere, da postane edini dražljaj, naše samozavedanje pa za trenutek popolnoma izgine.

Stopnjo koncentracije, ki je za to potrebna, je nemogoče doseči s pomočjo katere koli druge naravne stimulacije, zato dr. Safron sklene, da »pri spolnosti ne gre le za občutke užitka in čustvene povezave s partnerjem, temveč dejansko dosežemo stanje spremenjene zavesti.«



Elvis Presley je sicer trdil, da ritem imaš ali nimaš, vmesne poti ni, a tukaj je malce usekal mimo, v ritmu se namreč giblje celotno vesolje, zato ga ni junaka, ki bi se mu lahko izognil. Ritmična narava spolnega odnosa sovpada z ritmično naravo delovanja možganov, ritem prvega vpliva na urejanje nevronov v spletišča, kar omogoči izjemno sposobnost osredotočenja. 

A tudi Elvis je imel v nečem prav, orgazem, epileptični napadi, glasba in ples možgane preplavijo z ritmičnimi dražljaji, zato dr. Safron domneva, da je sposobnost ohranjanja ritma, pri glasbi in plesu, pravzaprav test, ki razkrije, kako dobro se bomo s partnerjem ujeli v postelji. Ritmična sinhronizacija na možgane učinkuje kot povabilo k sodelovanju, več impulzov kot dobijo, bolj aktivni so nevroni. Hudičeva privlačnost Elvisa, Micka in drugih zvezdnikov tako morda ni iz trte zvita!