Breskve po različnih zgodovinskih virih omenjajo v povezavi s Kitajsko že od 5. stoletja. Tam še danes veljajo za simbol dolgega življenja. Po svilni poti naj bi se kasneje razširile v Perzijo, kjer jih je odkril Aleksander Veliki in jih nato prenesel Grkom in Rimljanom. Zdaj jih množično gojijo v Sredozemlju, Južni Ameriki, Južni Afriki in Avstraliji.
Sadeži imajo tanko, žametasto, rahlo dlakavo lupino. Meso je belo ali rumenkasto ter zelo sočno in sladko, odvisno od vrste. Pri nekaterih sortah se drži koščice ali se le delno loči od nje, pri drugih pa je prosto in ga zlahka ločimo.
Zdravilne učinkovine
Sadeži so zelo priljubljeni predvsem zaradi sočnosti in veliko aromatičnih snovi. Vsebujejo tudi dosti kalcija, fosforja, kalija, natrija, provitamina A, vitamine skupine B in vitamin C. En sadež vsebuje približno 46 kalorij. Zaradi veliko mineralov ugodno vplivajo na razpoloženje, splošno počutje in odpornost.
Tradicionalna kitajska medicina jih uporablja pri pljučnih obolenjih, iz ljudskega zdravilstva so znani poparki iz cvetov, ki naj bi pomagali pri vznemirjenosti ter blažili težave z ledvicami in mehurjem.
V zahodnem ljudskem zdravilstvu so z zdravilnimi pripravki iz breskve zdravili gliste, zadah iz ust, naglušnost, motnje v delovanju sečil in protin. Bolj kot plodove so v zdravilne namene uporabljali cvetove in liste, za katere se je izkazalo, da pomirjajo, čistijo kri, ženejo na vodo in znižujejo povišano telesno temperaturo. Svež sok breskev je zelo priporočljiv za ljudi s srčno aritmijo, želodčno kislino ali občutljivim živčnim sistemom.
Pomlajevalni učinki
Breskve uvrščamo med pomlajevalno sadje. Zelo dobra izbira so pri shujševalnih kurah. Ker vsebujejo veliko niacina in mineralov, dvigujejo razpoloženje in odpornost. Pomagajo pri nervozah, notranjem nemiru, razburjenosti in strahu. Novejša dognanja kažejo, da naj bi ščitile tudi pred rakastimi obolenji in obolenji srca, kapjo ter visokim krvnim tlakom. Strokovnjaki pa jih odsvetujejo diabetikom in alergikom.
Blagodejno vplivajo na prebavo, veljajo za naravno odvajalo, preprečujejo zastajanje vode ter čistijo ledvice in sečni mehur. Poleti so zato več kot dobrodošle za prečiščevanje organizma. Kot antioksidant pa naj bi varovale tudi pred pojavom rakastih bolezni, obolenji srca, pred kapjo in visokim krvnim pritiskom.
Izjemno koristne so za nego kože in obraza. Če imate težave z aknami, suho kožo ali kožo brez sijaja, poskusite z masko iz breskev. Za takšno proti aknam zmešajte žlico kuhanega in pretlačenega sadeža z žlico medu, nanesite na obraz in po 20 minutah sperite z mlačno vodo. Drugi lahko preizkusite univerzalno osvežilno masko, ki jo pripravite iz pretlačene breskve in beljaka. Primerna je za vse tipe kože.
Nakup in shranjevanje
Potrgane breskve skoraj ne zorijo več, zato moramo vedno kupovati zrele. S prstom preverimo in se prepričamo, da je meso še čvrsto, pa vendar se mora pod pritiskom rahlo vdreti. Izogibajte se sadežem, ki so obtolčeni, nagniti ali kako drugače poškodovani.
Ker se breskve zelo hitro kvarijo, jih kupite le toliko, kolikor jih boste porabili v nekaj dneh. Najbolj aromatični so zreli sadeži, ki za seboj nimajo dolgega transporta, zato v sezoni pojdite na tržnico in izberite domače, iz Brkinov ali Goriških brd. Niso pretirano zahtevne za gojenje, zato jih lahko naberete kar v domačem sadovnjaku.
Čvrste sadeže hranimo pri sobni temperaturi le dan ali dva. Če jih imamo pri nizkih temperaturah v hladilniku, se njihova obstojnost poveča za nekaj dni. Če so se po nekaj dneh na sobni temperaturi zgubale, jih za nekaj ur namočite v hladno vodo in spet bodo napete, pri tem pa bodo ostale sladke in sočne.
Uporaba
Breskve so najokusnejše, če uživamo presne. Še bolj vam bodo teknile, če jim boste odstranili puhasto lupino. To bo pomagalo tudi tistim, ki jih dlakava kožica draži ali pa jim povzroča alergijo.
Primerne so za sadne solate in se dobro ujemajo z orehi ter večino drugega sadja. Pri pripravi južnoazijskih jedi lahko z njimi učinkovito nadomestimo mango. Zelo dobro se prilegajo k raci in prekajeni šunki, nekateri pa jih postrežejo tudi k drugim vrstam, zlasti belega mesa in v kombinaciji z zelenjavo.
Če je domača breskev obilno rodila in pridelka ne morete porabiti sproti, sadeže olupite in jih vkuhajte v kompot ali pripravite marmelado. Recepti so preprosti, najdete pa jih skoraj v vsaki kuharski knjigi. Sicer pa naj bo omejitev za pripravo jedi z breskvami le vaša domišljija.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: