SAMA SI, A NE OSAMLJENA

Energetski vampirji so tisti ljudje, ki vdrejo v tvoj osebni prostor. Ki nimajo svojega vira. Ki z navidezno močjo ustrahujejo svoje žrtve, zato da lahko dihajo njihov zrak. Ki se pretvarjajo, da jih varujejo pred svetom, medtem ko jih sami zlorabljajo.

Pravi prijatelji, pravi ljudje zate so tisti, ki spoštujejo tvoj osebni prostor. Tvojo suverenost. Samostojnost. Ki te podpirajo pri tem, da si cela. Za katere ti ni treba biti pridna. Ubogati. Ki nič ne potrebujejo od tebe. In nimajo nobenih pogojev za to, da si zaslužiš njihove ljubezni.

Ležim na turkizno zelenih blazinah. Okoli mene pa toliko prostora. Čutim se. Svoje telo, ki ga nič ne boli. In moje telo ni samo fizično. Ogromno energetsko polje je.

Sama sem v njem. Vendar nikakor osamljena. Razumem. Da je vsak posameznik ogromen univerzum. Sam v vesolju. Samo vesolje. Nikogar ne potrebuje. Nikogar ne potrebuje, da mu določa njegovo vrednost. Pridnost. Da mu dozira ljubezen. Mu jo daje in odvzema. Ničesar ne potrebuje. Nobena sila zunaj njega ni modrejša. Vse sile so v njem. Vsa modrost je v njem. On je ljubezen. On je vse to, kar misli, da obstaja zunaj njega. Vse je v njem. Od vedno. Za vedno. Popolno.

In ogromen univerzum, na svoji poti srečuje ogromne univerzume. Se z njimi objame, kreira, doživlja, čuti. Se z njimi uči. Povečuje. Živi.

Vsi, ki bi pa radi ta univerzum udomačili, prilagodili, vzgojili, spremenili, prizadeli, zlorabili, popravili, usmerili – pa nimajo kaj delati v njem.

S tem, ko jih odrežemo iz sebe; ko jih zbrcamo iz sebe; ko jim postavimo jasne meje; ko jim ne dovolimo vstopa – jim bolj pomagamo kot s čimer koli drugim. To je edini način, da se bodo morda enkrat tudi sami usmerili vase. In začeli v sebi iskati svoj zrak.

Dihaj sebe. Tako si velika! Tako si pomembna.

Rada te imam,

Savina 


(se nadaljuje) 

Pretekli zapis najdete tukaj. Zgodbo pa lahko nadaljujete tako.