Bolnišnice zapirajo vrata

Najstrožje so tako že ukrepali v Izoli, v Mariboru so obiske omejili na največ dve osebi hkrati, prav tako v nekaterih oddelkih v Novem mestu in Slovenj Gradcu, v Novi Gorici in na Jesenicah pa na en obisk na dan.

Videti je, da je gripa letos pokazala zobe prej, a kot mirijo na NIJZ, to ne drži. Kot je pojasnila doc. dr. Maja Sočan: "Zadnji mesec dni zaznavamo posamezne primere okužbe z virusom influence, večjega obsega obolevanja še ni. Sezona gripe in akutnih okužb dihal poteka kot običajno in ni zgodnejša. Kar precej težav povzročajo tudi črevesna obolenja, v ospredju so trenutno norovirusi, ki povzročajo izbruhe v domovih za starejše, šolah in vrtcih." A glede na napovedane izjemno nizke temperature, ki ustvarijo ugodno okolje za širjenje viruse gripe in respiratorne viruse, izboljšanja ne gre pričakovati. Omejevanje obiskov v bolnišnicah je tako povsem smiseln ukrep, poudarja doc. dr. Sočanova: "Če zbolimo, kažemo znake akutnih okužb dihal, kašljamo, smrkamo, imamo temperaturo ali pa norovirozo, torej prebavne težave, nikakor ne smemo obiskovati tistih, ki so posebno krhki, med katere spadajo tudi bolniki, ki so hospitalizirani. in tako prenesemo virus v bolnišnično okolje. Tako ogrozimo ne le bolnike, temveč tudi osebje. Nekatere bolnišnice po Sloveniji, zato da bi zaščitile svoje bolnike in jim omogočile boljše zdravljenje, omejujejo obiske, kar je seveda smiselno, a je prav tako pomembno, da z akutno infekcijo ne hodimo v bolnišnice, ki obiskov še niso omejile!"

Kot  vemo, je gripa zelo nalezljiva bolezen in virus se hitro širi med prebivalci. Po ocenah zanjo vsako sezono zboli od pet do deset odstotkov prebivalcev, in čeprav je najučinkovitejša oblika zaščite cepljenje, se za to odloča čedalje manj Slovencev. Po precepljenosti se Slovenija uvršča med najmanj zgledne države v Evropi, po podatkih smo lani celo dosegli dno, saj se je zaščitilo le dobrih 68.000 oseb, kar je precej manj kot pred približno desetimi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev. Strokovnjaki cepljenje priporočajo vsem, najbolj pa spodbujajo starejše od 65 let, kronične bolnike, majhne otroke, nosečnice, posameznike, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje, zdravstvene delavce, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali lahko pri delu prenesejo okužbo na druge osebe, druge delavce v nujnih službah in družinske člane ogroženih skupin. In kot poudarjajo na NIJZ, je še vedno čas, da se proti letošnji gripi zaščitimo s cepljenjem! To toplo svetujejo tudi v UKC Ljubljana, iz tamkajšnje službe za odnose z javnostmi so sporočili: "Cepljenje še posebno priporočamo otrokom od šestega meseca do dveh let starosti, nosečnicam, starejšim od 65 let in ljudem s kroničnimi boleznimi. Priporočljivo je tudi za zdrave ljudi, saj tako pred okužbo zavarujejo ne le sebe, svoje sodelavce in družine, temveč tudi tiste, ki so zaradi osnovne bolezni ranljivejši, in pa dojenčke, mlajše od šestih mesecev, ki jih še ne moremo cepiti. V sezoni gripe in drugih respiratornih prehladnih bolezni pa je dobro, da si redno in temeljito umivamo roke z milom, redno čistimo površine in predmete z vodo in detergentom, redno prezračujemo prostore. Pri negi in zdravljenju bolnikov pa si razkužujemo roke in druge površine, priporočljiva je uporaba obraznih mask. Tiste, ki obiskujejo sorodnike in prijatelje v UKC Ljubljana, pa prosimo, da hodijo na obiske za kratek čas in seveda zdravi."

Kot pojasnjujejo na NIJZ, se povzročitelj gripe, virus influence, prenaša s kužnimi kapljicami in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotujejo razdaljo največ do enega metra, zato je za prenos virusa influence potreben tesnejši stik z zbolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah v posušeni sluzi lahko virus influence preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, lahko virus influence zanesemo na sluznice nosu in ust in se okužimo. Približno v treh dneh po okužbi se lahko pojavijo bolezenski simptomi in znaki: mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki navadno izginejo v dveh do sedmih dneh. Virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica. Ta zaplet je pogostejši pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih. Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe poslabšajo osnovne bolezni. Zaradi tega se v epidemiji gripe število sprejemov v bolnišnice močno poveča, poveča se tudi umrljivost. Po okužbi z virusom influence pa je lahko potek precej odvisen od splošnega zdravstvenega stanja, starosti, imunskega sistema in dejstva, ali smo se v preteklosti že okužili s podobnim virusom influence. Pri mlajših in zdravih lahko poteka okužba brez simptomov.

Pri gripi počivamo, se izogibamo telesnim naporom in uživamo dovolj tekočine, da se izognemo izsušitvi, poudarjajo strokovnjaki. Če imamo povišano telesno temperaturo nad 38 °C, jemljemo antipiretike, uporabljamo tudi kapljice za nos, da se poveča prehodnost dihalne. Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura, je bolnik apatičen in izsušen, kašelj pa vse bolj gnojav, pomeni, da se je potek gripe zapletel s pljučnico, takrat je nujen obisk pri zdravniku. Bolezen posebno pozorno spremljamo pri majhnih otrocih, starejših in kroničnih bolnikih ter pravočasno poiščemo pomoč. Med boleznijo veljajo v skupnem gospodinjstvu dodatni higienski ukrepi, torej pogostejše umivanje rok, redno odstranjevanje umazanih robcev, ločena uporaba kozarcev in jedilnega pribora, redno prezračevanje prostorov, oboleli naj kašljajo v rokav.