Pozna jesen, ki se počasi preveša v zimo, je še kako primerna za šport. Ob prvih snežinkah vsi najprej pomislijo na smučanje, a pozimi lahko počnemo še toliko drugega. »Znano je, da posamezna letna obdobja pri marsikaterem človeku povzročajo različne t. i. sezonske motnje,« začne pripovedovati prof. dr. Branko Škof, predstojnik katedre za atletiko na fakulteti za šport v Ljubljani. »V razvitem svetu severne poloble se v zimskem času zaradi krajših dni in manj sončne svetlobe pri številnih ljudeh poviša stopnja melanholije. Nevrofiziologi menijo, da manj svetlobe povzroča spremembe v prevodnosti živčnih poti v možganih. To se kaže v zaznavanju sprememb razpoloženja. Tek zunaj še zlasti pri dnevni svetlobi zato lahko pozitivno vpliva na razpoloženje.«



Tecimo za srečo

In res je rekreativni tek – eden cenovno najugodnejših športov – zelo primeren za zbistritev misli in zmanjševanje stresa. Za tiste, ki se spomladi običajno pritožujejo, da so jim zimska praznovanja zožala oblačila, smučarske opreme in vozovnic pa si niso mogli privoščiti, je še kako koristen podatek, da je zima najboljša za kurjenje maščob: »V hladnem vremenu se poveča poraba energije, ker je organizem veliko potrebuje že za vzdrževanje stalne telesne temperature. Fiziolog McArdle navaja, da je poraba energije pri aktivnostih, ki jih izvajamo pri temperaturi minus 20 stopinj Celzija, približno 65 odstotkov večja od porabe pri enaki intenzivnosti pri nič stopinjah,« pove dr. Škof. To seveda ne pomeni, da naj se teka nevajeni začnejo naprezati šele takrat, ko led pod stopali močno zaškripa, a to vendarle podre marsikateri mit o slepem prepričanju škodljivosti gibanja v mrazu. Vendarle za rekreativce velja, da zelo nizke temperature lahko povzročijo težave dihalnih poti in pljuč. Veliko jih lahko rešijo že t. i. ščitniki za obraz.



Naj nas na začetku malce zebe

Kot pri športu v katerem koli letnem času velja pravilo, da se je treba obleči temperaturi in vlagi okolja primerno. Pri približno minus desetih stopinjah Celzija si je dobro nadeti dolge hlače in toplejši zgornji del. Ko pa začne zmrzovati, si nadenemo tudi rokavice, kapo in jakno. Izogibati se je treba plastificiranih vetrovk in sintetičnih neprodušnih oblačil. Prof. Škof meni, da številni tekači delajo napako, ker se oblečejo preveč za hladno vreme: »Ne potrebujete toliko, kot mislite. Dobro in praktično pravilo je, da se oblečeš toliko, da občutiš rahel hlad v prvih nekaj minutah teka. Ali drugače: obleci se tako, da te bo mrazilo, če boš stal pri miru. Če ti je toplo, ko prideš na teren, ti bo ob teku gotovo pretoplo.« Bojazen, da se boste prehladili, je odveč. Dokler je telo aktivno, ko z gibanjem ustvarja in vzdržuje toploto, se praviloma med tekom ne bomo prehladili. Velika možnost za to je takrat, ko nehamo teči in ostanemo v preznojenih oblačilih. Vetrovno vreme pa lahko še bolj poveča občutek mraza.

»Ob znojenju postajajo oblačila mokra, s tem pa se njihova izolacijska funkcija močno zmanjšuje. Nasprotno od zraka je voda zelo slab izolator oziroma zelo dober prevodnik,« razloži prof. Škof. »Prav zaradi neustrezne vrste oblačil, ki vpijajo znoj, se lahko organizem v mrazu pospešeno ohlaja, še toliko prej, če hladno vreme spremlja veter. Znano je, da veter izjemno poveča oddajanje toplote, zato se občutek mraza močno poveča. Že veter pri 24 km/h 'spremeni' temperaturo minus šest stopinj Celzija v minus sedemnajst.«



Premraženi na saneh

Otroci na snegu velikokrat »pozabijo«, da jih zebe ali da so mokri. Ko uživajo ob igri, se kaj malo zmenijo za težave, ki bi nas, odrasle, že zdavnaj odvrnile od zabave. Vsekakor pa tudi pri otrocih ne gre pretiravati. Ko se zabavajo ob zimskih športih, je, čeprav hitro rastejo, pametno kupiti kakovostna, nepremočljiva zimska oblačila ali vsaj poskrbeti, da ne bodo v mokrih dlje pri miru. Zagotovo pa se vsi spomnite popoldnevov, ko smo sicer premraženi noreli na snegu, a začuda ni nihče naslednjega dne obležal v postelji. Razlog tiči v aktivnosti, past pa se skriva v mirovanju. V oblačenju za športno dejavnost torej ni razlik glede na odrasle. Otroke je treba obleči dovolj, a ne preveč. Šport pa nedvomno koristi tudi njim.

»Aktivni otroci z boljšo telesno kondicijo obolevajo manj. Otroci, ki so v rednih procesih športne vadbe na prostem (tekači na smučeh, smučarji, atleti ...), značilno manj pogosto obolevajo za različnimi virusnimi obolenji kot tisti, ki se manj gibajo in se zapirajo med štiri stene doma,« opozori prof. Škof.



Izbrani tereni

Če se torej ne odločimo za klasične zimske športe in tudi zimo preživimo ob teku, trčimo ob problem terena. Največkrat pridejo v poštev splužene ceste. Seveda so najprimernejše manj prometne. »Izjemno dober občutek je teči ob naletavanju snega, ko pot že prekriva tanka snežna odeja – mehkoba podlage in beli kristalčki v zraku so enkratno doživetje. Omeniti velja, da so atletske proge pogosto splužene in čakajo na tekaške navdušence, čeprav je tek v krogu 400 metrov lahko precej ubijajoč. Včasih se prileže tudi tek po celem snegu, čeprav je takšna avantura zelo naporna in primernejša za dobre tekače. Varnejši pa je vsekakor ob sončni svetlobi. Če to ni mogoče, bo tudi tek s čelno svetilko po manj prometnih cestah zadosten varnostni ukrep. Pomembno je biti viden. Če tečemo v temi, se oblečemo v čim svetlejša oblačila. Dobro je, da si v teku ob cesti nadenemo tudi svetlikajoče se znake, zlasti na hrbet, prsa, roke in noge,« opozori prof. Škof.



Previdnost ni odveč

Dobro je, da se izogibamo megli in visoki koncentraciji ogljikovega dioksida in žvepla v zraku. Če tekač nima izbire in je primoran ves čas teči le po trdi podlagi (beton, asfalt), si lahko nakoplje težave z mišicami in posledično bolečine ter poškodbe. »Če je le mogoče, v hladnem vremenu izbirajte proge v zavetrju. Začnite proti vetru in končajte z vetrom. V mrazu tecite manjše kroge v naseljenih okoljih, ne daleč stran in ne sami. Če omagate ali se poškodujete in morate začeti hoditi, se boste zaradi preznojenosti hitro ohladili,« sklene sogovornik. A takšni opomini naj ne bodo morebiten izgovor za zimsko poležavanje. Vse, kar potrebujete za tek pozimi, je pravzaprav le dobra volja.