Da so baterijski reji kokoši šteti dnevi napoveduje tudi Društvo za zaščito živali Ljubljana, ki je skupaj z Zavodom Danes je nov dan pripravilo kampanjo za odpravo jajc iz tovrstne reje. V njej javnost pozivajo k razmisleku o potrošnji jajc z vidika dobrobiti kokoši nesnic, z zbranimi podpisi preko peticije pa želijo spodbuditi trgovce v Sloveniji, da umaknejo tovrstna jajca iz svojih polic (to je sicer že lani februarja storila trgovska veriga Hofer, Lidl pa je umik jajc baterijske reje iz prodaje napovedal predlani). 



Pobudniki kampanje pojasnjujejo, da žal še vedno večina ljudi ni seznanjena, kako je proizvedena večina jajc iz sodobne industrije. V Sloveniji prihaja 61 odstotkov vseh jajc iz baterijske reje. Gre za rejo v kletkah, ki je najbolj intenzivna oblika reje kokoši v smislu ekonomske učinkovitosti, vendar je v primerjavi z alternativnimi oblikami, kot so hlevska, prosta ali ekološka reja, kokošim najmanj prijazna. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo pri baterijski reji živi na enem kvadratnem metru 13 kokoši, tako je njihovo gibanje popolnoma omejeno. 



Druga najbolj razširjena reja kokoši nesnic v Sloveniji je talna, te je več kot tretjina, 36 odstotkov, pri tej živali živijo v hlevu, a so prav tako omejene pri gibanju, saj jih je na kvadratnem metru še vedno devet. Najbolj prijazni sta tako prosta in ekološka reja, v Sloveniji pa na ta način vzrejajo komaj tri odstotke kokoši, ko se na enem kvadratnem metru pasejo štiri nesnice. 



V Društvu za zaščito živali Ljubljana in v Zavodu Danes je nov dan so se odločili za kampanjo za krepitev javne razprave o odgovornejšem odnosu ljudi do živali. Javnost želijo spodbuditi k bolj odgovorni potrošnji jajc in zato bodo preko kampanje zbirali podpise. Njihov cilj je zbrati vsaj 5000 podpisov, ki jih bodo nato predali slovenskim trgovcem s pozivom, da se zavežejo k odpravi ponudbe jajc iz baterijske reje v določenem časovnem obdobju. Maša Cerjak Kastelic je poudarila, »da nobena reja, ki je namenjena masovni proizvodnji ni idealna za dobrobit živali, je pa skrajni čas, da odločno rečemo ne vsaj baterijski reji«. To je po njenih besedah prvi korak k izboljšanju kakovosti življenja kokoši. 



Da imamo slovenski kupci veliko moč pri odločitvi priča tudi dejstvo, da je bilo v naši državi v letu 2016 registriranih 161 vseh rejcev jajc in proizvedeno skupaj 387 milijonov jajc, oskrba s slovenskimi jajci pa je 95-odstotna, navajajo v društvu. Vse kar moramo torej storiti, je spremeniti domače navade. V podporo kampanji je zavod oblikoval tudi spletno platformo Imaš jajca?. Na njej je računalniška igra, preko katere se igralec sooči z vlogo kokoši nesnic v baterijski reji. Sprva zabavna, da igrica obiskovalcu hitro vedeti, kako klavrno je življenje kokoši nesnic in ga na koncu privede do peticije, kjer lahko odda svoj podpis. Tega bo mogoče oddati tudi na dnevu za spremembe, ki bo 7. aprila, in sicer na stojnici na Prešernovem trgu v Ljubljani. 



Društvu za zaščito živali Ljubljana je optimistično v svojih načrtih in kot zgled za ukinitev baterijske reje izpostavlja našo severno sosedo. V Avstriji so se namreč zavezali, da do leta 2020 na državni ravni povsem ukiniti baterijsko rejo kokoši nesnic, v Franciji pa so podobno zavezo sklenile trgovske verige, ki obljubljajo popolno odstranitev jajc baterijske reje iz prodaje do leta 2025.