Frančiškovo priznanje, da so spolne zlorabe nun v katoliški cerkvi problem, sledi dolgoletnemu prizadevanju redovnic, da bi papež prisluhnil grozljivim početjem, ki se dogajajo v cerkvenih skupnostih povsod po svetu. Prva poročila o njih naj bi Vatikan prejel že v 90. letih prejšnjega stoletja, tedaj so prihajala iz afriških držav, mednarodna zveza vrhovnih redovnih predstojnic in predstojnikov (UIS) pa je lani cerkvene uslužbence pozvala naj ne molčijo in prijavijo zlorabe. 



O zlorabah je nedavno ponovno spregovorila tudi ženska revija Women Church World, mesečna priloga uradnega vatikanskega časopisa L'Osservatore Romano. Ta je v preteklosti že opozarjala na sužnjelastniško ravnanje z redovnicami, prejšnji teden pa so razkrili, da spolne zlorabe med redovnicami puščajo globoke rane, saj so se v mnogih primerih zaradi zlorab rojevali otroci, ki jih očetje v duhovniških oblačilih niso priznali, ali pa so bile ženske prisiljene narediti splav. Ženske znotraj cerkvenih zidov zato o krivicah, ki se jim godijo iz strahu pred povračilnimi ukrepi raje molčijo in tiho trpijo, urednica ženske priloge Lucetta Scaraffia pa svari, da zatiranje žensk v RKC ne bo nikdar zaključeno, če bodo v Vatikanu še naprej zamižali na eno oko, ob tovrstnih pričevanjih žrtev. 



Na očitke, ki se torej vrstijo že več kot dve desetletji, se je sedaj končno odzval tudi papež Frančišek, ki se zaveda, da gre za globoko zakoreninjeno težavo, katere glavni problem je ta, da v RKC še vedno vlada prepričanje, da so ženske drugorazredne. »Res je, to je problem,« je o spolnih zlorabah nun dejal papež. »To ni nekaj, kar počnejo vsi, vendar so duhovniki in celo škofi, ki to počnejo,« je dodal. »Mislim, da se to še dogaja, ker to ni nekaj, kar izgine kar tako. Ravno nasprotno,« je poudaril poglavar rimskokatoliške cerkve. »Bi morali narediti kaj več? Da. Imamo voljo za to? Da,« je dodal. Frančišek je ob tem spomnil še na svojega predhodnika Bedenikta, ki je bil prisiljen razpustiti redovniški red v Franciji, saj so tam zlorabe prerasle v suženjstvo, ki je vključevalo tudi spolnost. Ali bodo zlorabljene nune morale tudi na pragu 20. let novega tisočletja na pravico čakati, dokler zlorabe ne preplavijo celotne skupnosti? Že glas ene žrtve bi moral odmevati dovolj glasno za spremembe.