Voditeljica Ana Tavčar Pirkovič je v oddajo povabila moškega, ki je premogel dovolj poguma, da javno spregovori o sebi ter svoji ljubezni do žensk in moških. S tem je odprl Pandorino skrinjico črnih in nedotakljivih skrivnosti v življenju moškega, ki ljubi moške, in ženske, ki ljubi njega vedoč ali nevedoč za njegovo resnico. 

Ženske tovrstnih moških trpijo zaradi občutka neljubljenosti, neprivlačnosti, nezadostnosti, nekvalificiranosti. Najpogosteje so podhranjene v spolni ljubezni, spolno zanemarjene in odrinjene, odvržene kot spolni objekt, s hinavskim izgovorom, da je druga lepša, mlajša, vitkejša. 

Ko je Ana gosta vprašala, ali je razlika v čustvovanju, ko ljubi žensko ali moškega, je ta odgovoril, da je ni (kar potrjuje mojo teorijo, da je ljubezen energija, oziroma, da se v ljubezni povezujeta duhovni substanci, ki trajata večno, zato tudi vez med dvema osebama, ne glede na formo poznejšega fizičnega odnosa, ostaja neprekinjena in nespremenjena, toda o tem enkrat drugič), je pa omenil, da je razlika v doživljanju seksa. Po njegovem je seks z moškim boljši. Tukaj pa se začnejo tudi vse težave, s katerimi se morajo spoprijemati ženske, ki vede ali, po večini, nevede pristanejo v razmerju s tovrstnim moškim.

Preberite še: Azra Širovnik: Seks turizem - mame, kje ste? Vaše hčerke so žrtve!

Ana je v oddaji izpostavila mojo knjigo Kronika napovedane ljubezni, v kateri sem natančno in izčrpno opisala ljubezenske odnose med ženskami in biseksualnimi moškimi. Obstaja namreč posebna vrsta travm in bolečin, ki so posledica ljubezni, ki jo zakuha Eros, ko s puščicam prebode in spoji žensko z moškim, ki lahko ljubi oba spola. Takšni moški znajo na različne načine poiskati stik z dušo ženske, jo prepričati o usodnem srečanju, zaigrati vroče-hladno igro bližine in odmikanja, ji tako zavrteti ego in zavladati njenim možganom ter jo imeti za družbeno krinko, kar jim je tudi končni cilj. Potem se izkaže, da je takšna ljubezen za ženske zares usodna na najbolj nevaren in grozljiv način, kadar seveda ne vedo, s kom imajo v resnici opravka, in v glavnem ne vedo, ker je le redkokateri biseksualen moški iskren in odkrit glede svojih spolnih apetitov in nagnjen.

V razmerju z biseksualnim moškim se ženska znajde, kot to v spremni besedi romana izčrpno analizira diplomirana psihologinja Barbara Širovnik, v »krempljih lepih, vljudnih, na prvi pogled ponižnih in občudujočih moških, ki začnejo takoj, ko jim ženska povrne zanimanje in odreagira na njihovo dvorjenje, zarivati bodalo v vsak košček srca, ponosa, uma, telesa, duše in ženskosti. Promiskuitetni in lepi, razvpiti kot ženskarji, prepleteni z manipulativnimi finesami, "izsesavajo ženskam dušo", a ljubijo jih ne, ker je njihova "ljubezen" namenjena moškim.«

Ženske so za take moške predvsem kamuflaža, žena in otroci so ščit, druge ljubice in njihovo ženskarjenje pa zavajanje družbe v napačno smer, na nepravo sled. Medtem ko postanejo ženske, kot rezultat njihovega krutega in manipulativnega vedenja, obsedene s sabo in s svojimi »konkurentkami«, se oni v miru in varno posvetijo svojim pravim strastem, ki so lahko karkoli drugega, samo ne ženske, s katerimi se kitijo in hvalijo.

Problem nastane pri deformaciji osebnosti, saj si biseksualni moški, ki se kot taki ne priznavajo in sprejemajo, zanikajo ter uničujejo lastno dušo. 

Ženske tovrstnih moških trpijo zaradi občutka neljubljenosti, neprivlačnosti, velike pomanjkljivosti osebnostne človeške strukture, nezadostnosti, nekvalificiranosti (da so dovolj dobre). Temu sledijo padec samozavesti in samospoštovanja, fizično uničevanje (pretirano hujšanje, plastične operacije, celo promiskuiteta kot samodokazovanje, da so za nekoga vseeno dobre – najhuje seveda je, če v skokih čez plot spet naletijo na enako vrsto »ljubiteljev žensk«) ter počasna zastrupitev in umiranje duše. Takšne ženske so najpogosteje podhranjene v spolni ljubezni, spolno so zanemarjene in odrinjene, odvržene kot spolni objekt, s hinavskim izgovorom, da je druga lepša, mlajša, vitkejša. Eros kot življenjska energija začne v taki ženski odtekati in duša se začne deformirati.

Preberite še: Ženska, ta božanski čudež 

Obstoj biseksualcev sicer ni nič novega in če je tak moški odkrit s seboj ter družbo, v kateri živi, se ne razlikuje od nobenega drugače ali enako spolno usmerjenega bitja. Problem nastane pri deformaciji osebnosti, saj si biseksualni moški, ki se kot taki ne priznavajo in sprejemajo, zanikajo ter uničujejo lastno dušo. Za to je delno krivo rigidno okolje, v katerem živimo, ki homoseksualcev še zmeraj ne sprejema popolnoma enakovredno, večinski del krivde pa nosi družina. Tako v Sloveniji kot na Balkanu pa tudi v Južni Evropi in Južni Ameriki namreč vsaka povprečna družina predpostavlja, da bo sin pravi moški, če bo imel ženo in potomce. Prav v teh predelih sveta lahko posledično zaznamo več prikritih in poročenih homoseksualcev. Jasno, razkriti se je preveč tvegano, ker je resnica prevelik šok za družino in okolje. Drugače pa je v Zahodni Evropi, Severni Ameriki ter recimo na Tajskem, kjer homoseksualcev ne obsojajo, temveč jih sprejemajo kot enakovreden del družbe.

Individualno sprejemanje, spoštovanje in ljubezen do samega sebe pa je izredno pomembno, saj človek, ki ne spoštuje sebe, tudi drugih ne bo. V tem primeru ženske partnerke plačujejo kruto ceno biseksualnih izbrancev. Kako torej ljubiti in se izogniti trpljenju? Junakinja moje knjige spozna, da je rešitev edino v visoki zavesti, saj nas le ta lahko obvaruje pred lažnimi klici zlagane ljubezni. Kaj pa je visoka zavest? Zavest o sebi. Predvsem neomajna ljubezen do samega sebe, ki nas ščiti pred surovimi udarci drugih, saj si takrat ne pustimo, da kdo pometa z nami.

»Ko se ženska enkrat ljubi, kot si želi, da bi jo ljubil moški, vsak, ki je ne jemlje tako kot ona samo sebe, avtomatično odpade. Ženska, ki ljubi sebe, ne dovoli, da je nesrečna. Odmakne vzrok in se ponovno poveže s srečo. Ženska, ki se ljubi, ve, kaj je ljubezen in kako mora biti ljubljena. Ženska, ki se ljubi, se ceni. Ženska, ki se ceni, se varuje. Ženska, ki se ceni, ve, da je dovolj dobra, in ji nihče ne more dokazati nasprotnega. Ženska, ki se ljubi, je v duhu zdrava in zahteva zdravje.«

Zato pa je tudi izrednega pomena, da znamo prepoznati tovrstne neiskrene moške. Kajti ko si enkrat speljan v to za žensko v najbolj grozljivem in uničujočem smislu usodno razmerje, se je iz njega skoraj nemogoče izvleči brez posledic. 


*Kolumna izraža osebno mnenje kolumnistke in ne nujno tudi stališča uredništva.