Že pred čarobno tabletko, ki naj bi omogočila parom načrtovanje družine, ženskam pa sproščeno in varno spolnost, so obstajali zdravniki, ki so govorili o tem, da je zelo pomembno, da tudi ženska uživa v spolni ljubezni in doživi orgazem. Seveda so doživeli odpor okolja, nekaterim so celo zažigali knjige in jih je napadla lastna stroka. Med takšnimi prvimi zagovorniki pravic do ženskega užitka je bila Marie Stopes iz Velike Britanije, ki je na Otok leta 1918 iz Francije prinesla prvo diafragmo za ženske. Takrat je bila to edina ženska zaščita proti neželeni nosečnosti in seveda je bila tudi ona zaradi svoje svobodomiselnosti deležna kritik.

Potem je tu še druga plat medalje, tista, kako so osvoboditev ženske zlorabili v komercialne namene: v pornografski industriji, v reklamah in v modi, kjer so žensko telo slekli in vsilili trende golote.  

Tudi eden tedanjih najbolj vplivnih akademikov Havelock Ellis, ki se je veliko ukvarjal in pisal o spolnosti, je v svojih knjigah o psihologiji spolnosti trdil, da »spolna nezadoščenost in vzdržnost ženski škodita«. Potem je bil tu še Sigmund Freud, znan po tem, da je trdil, da je »spolni nagon glavni nagon v človeku. Da je spolna energija ali libido lahko vzrok človekovega nezadovoljstva ali spodbuda k njegovim dosežkom.«

Preberite še: Azra Širovnik: Zgodovina spolnosti ali zgodovina trpljenja

Z iznajdbo ženske kontracepcije se je tako ženska prvič v zgodovini človeštva iz objekta spremenila v subjekt, saj je imela moč odločati o lastnem telesu. V letih seksualne revolucije je tudi kot osebnost počasi vstopala na trg delovne sile – lahko se je šolala, imela službo in lasten denar. Prvič v zgodovini je imela možnost biti samosvoja, ne pa lastnina očeta, brata, moža oziroma primarne ali sekundarne družine.

Čeprav še danes slišimo, da je ženska s tem, ko je vstopila na sceno življenja in v družino kot enakovreden partner, ogrozila moškost in moškega, obstajajo tudi nasprotujoča mnenja, in sicer, da so se tudi »številni moški z veseljem odpovedali nekaterim tradicionalnim vidikom moške prevlade: obveznostim do družine, čustveni odgovornosti in odgovornosti za ekonomsko varnost družine«.

Osebno mislim, da so se razrahljanih tradicionalnih okovov najhitreje osvobodili tisti moški, ki so se v zakonih počutili utesnjeni, kar pomeni, da se ni osvobajalo samo žensko telo, temveč tudi duh vseh tistih (žensk in moških), ki so trpeli v vsiljenih odnosih in to tudi najtežje prenašali. Prej so se morali poročati in imeti otroke, ker so tako narekovali družina, Cerkev in patriarhalno okolje.

Stare verige, ki so držale ljudi v strogo definiranih odnosih, so se pretrgale, nove se niso formulirale in človek se je znašel izgubljen v labirintu kot Alica v čudežni deželi. Kot bi se vse izrodilo, znova v škodo ženske in njenih otrok. 

Kljub počasni evoluciji na tem področju je neizpodbitno, da je ženska s tabletko in z lastnim denarjem dobila priložnost osvoboditi se številnih družbeno, versko in tradicionalno determiniranih obveznosti - rojstev, trpečega spolnega odnosa in agresivnega moža ter podrejenosti njegovi družini. Celo več, odkrila je lahko užitek in orgazem. Pa tudi svobodo in sproščenost življenja v lastnem domu zase in za svoje otroke, brez nasilja. A brez nezanemarljivega psihičnega napora, ki ga je ženska prestala na poti do osvoboditve, ni šlo. Tisočletja stari patriarhalni vzorci, pritiski, žuganje z grehom in kaznijo so sicer nevidni, a so ženski brezglasno sledili kot grozeči rablji.

In potem je tu še druga plat medalje, tista, kako so osvoboditev ženske zlorabili v komercialne namene: v pornografski industriji, v reklamah in v modi, kjer so žensko telo slekli in vsilili trende golote (Brigitte Bardot, seks simbol v času seksualne revolucije, je odvrgla modrček, čemur so sledile številne ženske).

Preberite še: Azra Širovnik: Žensko najbolj razočara spoznanje, da je vlagala v nevrednega moškega 

Ženska naj bi torej s tabletko sproščeno uživala v zakonski ljubezni. Ženska naj bi s poklicem in lastnim denarjem dobila status enakovrednega bitja znotraj svoje sekundarne družine. A zgodilo se je nasprotno. Evolucija, ki je zajela vsa področja moško-ženskih, družinskih in družbenih odnosov, je spregovorila v jeziku sprememb, ki jim sodobni človek komaj sledi. Stare verige, ki so držale ljudi v strogo definiranih odnosih, so se pretrgale, nove se niso formulirale in človek se je znašel izgubljen v labirintu kot Alica v čudežni deželi. Kot bi se vse izrodilo, znova v škodo ženske in njenih otrok (verjetno na drug način tudi v škodo moškega). Danes tako čedalje več žensk ostaja samskih ali mater samohranilk, ker določeni moški, osvobojeni bremena patriarhalnih obveznosti do družine, bežijo v lahkotnejšo obliko življenja brez odgovornosti. Kaj se dogaja in zakaj? 


Kolumna se nadaljuje čez 14 dni. Ne zamudite objave 20. januarja 2020. 

*Kolumna izraža osebno mnenje kolumnistke in ne nujno tudi stališča uredništva.