58-letna Klobucharjeva je hči nekdanjega novinarja iz Minneapolisa Jima Klobucharja, katerega predniki izvirajo iz Bele krajine, in najbolj znana kandidatka s srednjega zahoda ZDA, ki ga je leta 2016 malce presenetljivo osvajal Trump v dvoboju z demokratko Hillary Clinton. Trenutne ankete kažejo, da ima demokratska stranka s Klobucharjevo morda največ možnosti, da dobi nazaj izgubljeno regijo, saj v domači Minnesoti uživa visoko javno podporo (vse tri volitve v zvezni senat je osvajala z zanesljivo prednostjo), znana in priljubljena pa je tudi na primer v Iowi, kjer bodo leta 2020 prva strankarska zborovanja. 



»Nimam politične mašinerije, nimam denarja, sem pa žilava,« je dejala z odra skupaj z možem Johnom in hčerko Abigail ter med drugim napovedala vrnitev ZDA k mednarodnim podnebnim sporazumom, boj za splošno zdravstveno varstvo vseh Američanov, imigracijsko reformo ter med drugim"zdravljenje srca naše demokracije in obnovo zaveze za skupno dobro". Komentatorji liberalne televizije MSNBC so njen govor primerjali s tistimi, ki jih je znal podajati nekdanji predsednik ZDA Barack Obama, Trumpa pa neposredno ni omenjala, razen z nizanjem stališč, ki se razlikujejo od njegovih. Med drugim je zagotovila, da ne bo zapirala lastne vlade, kot je to storil Trump, ker ni dobil denarja za zid na meji z Mehiko. Zagotovila je tudi, da ne bo vodila zunanje politike s tvitanjem, in pozvala Američane, naj nehajo s sovraštvom in širjenjem strahu.



»Vsi živimo v isti državi skupnih sanj. Vsem Američanom sporočam, da kandidiram za vas. Obljubljam vam, da vam bom kot predsednica gledala v oči, povedala vam bom, kar mislim, osredotočila se bom na dokončanje dela. To sem počela vse življenje in ne glede na vse, vodila bom iz srca,« je med drugim povedala Klobucharjeva in dodala, da je država utrujena od blokad, zapiranj vlade in napihovanja. Klobucharjeva upa, da lahko Trumpu odvzame Michigan in Wisconsin, dve zvezni državi srednjega zahoda ZDA, ki ju je leta 2016 presenetljivo odvzel demokratom z obljubami o vrnitvi nekdanjih industrijskih delovnih mest. Senatorka slovenskega rodu velja za demokratko, ki se je sposobna pogajati z republikanci v iskanju rešitev, kar je pomembno predvsem po morebitni osvojitvi demokratske nominacije, ko bo potrebno prepričati neodvisne volivce. Demokrati in republikanci so danes tako razdeljeni, da vsak vse bolj rine v svojo levo ali desno smer.



Kandidaturo je na primer razglasila pri mostu avtoceste 35 čez reko Mississippi, ki se je porušil leta 2007 in terjal življenja 13 ljudi. Klobucharjeva je skupaj s tedanjim republikanskim senatorjem iz Minnesote vodila prizadevanja za zvezna in druga sredstva, ki so bila potrebna za nov most. Na to je tudi opozorila. »Presegli smo strankarske bregove, da obnovimo most, in to le v enem letu. To je skupnost. To je skupna zgodba. To so navadni ljudje, ki delajo izjemne stvari,« je dejala. Klobucharjeva se zavzema tudi za ljudem bolj dostopno zdravstvo in skrb za okolje. V svoji kandidaturi med drugim poudarja problem visokih cen zdravil na recepte in varnost volitev, podpira pobudo liberalnih kongresnikov za tako imenovani »Zeleni New Deal«, to je zakonodajni projekt za boj proti podnebnim spremembam in ustvarjanje novih delovnih mest pri obnovljivi energiji.



Malce pred razglasitvijo kandidature so se pojavile informacije, da je menda zahtevna šefica, pri kateri osebje ne vzdrži dolgo časa, a njeni zavezniki odgovarjajo, da je senatorka navajena trdega dela in to čaka tudi njene sodelavce. Zna pa se tudi sprostiti, še posebej ko enkrat na teden sprejme volivce Minnesote na pogovor ob kavi in potici, ki jo potomke slovenskih priseljencev v Minnesoti pečejo že od 19. stoletja naprej.



Klobucharjeva se je pridružila dolgemu in rastočemu seznamu demokratskih predsedniških kandidatov, ki se bodo potegovali za priložnost, da novembra 2020 spodnesejo Trumpa. V soboto je kampanjo razglasila demokratska senatorka iz Massachusettsa Elizabeth Warren, ki je bolj znana kot Klobucharjeva. Bolj kot potomka Slovencev iz Minnesote je znanih tudi več drugih demokratskih kandidatov. V tekmi so že senatorka iz New Yorka Kirsten Gillibrand, senatorka iz Kalifornije Kamala Harris, senator iz New Jerseyja Cory Booker, nekdanji minister za stanovanja iz Teksasa Julian Castro, nekdanji kongresnik iz Marylanda John Delaney, kongresnica s Havajev Tulsi Gabbard itn.



V anketah za zdaj najbolje kaže nekdanjemu podpredsedniku ZDA Joeju Bidnu, ki se tako kot senator iz Vermonta Bernard Sanders še ni odločil, ali bi vstopil v tekmo. Vstopi lahko še kup drugih, med katerimi se omenja nekdanji guverner Kolorada John Hickenlooper, morda celo slavna Oprah Winfrey, oglaša se nekdanji župan New Yorka Michael Bloomberg, morda bo kandidiral tudi nekdanji guverner Virginije Terry McAuliffe, morda nekdanji kongresnik iz Teksasa Beto O'Rourke itn.