Podjetje Snaga, Mestna občina Ljubljana in drugi partnerji pripravljajo projekt, ki bo ljudem omogočil, da zmanjšajo svoj vpliv na onesnaževanje in podprejo lokalne pridelovalce. Poleg trgovine, kjer noben izdelek ne bo imel embalaže, to si bo kupec prinesel sam, bo še izposojevalnica stvari in večnamenska kavarna z lokalnimi in pravično trgovinskimi izdelki.


Med žita in začimbe

V trgovini bo tako mogoče kupiti najrazličnejše žitarice, suho sadnje, začimbe, testenine, mila, olje, stročnice, riž, kavo in druge izdelke. Poleg ličnosti so prednosti takšnega nakupovanja podpiranje lokalne pridelave skozi odpiranje novih zelenih delovnih mest, zmanjšanje odvečnih odpadkov, ki nastajajo ob pretirani uporabi embalaž ter zmanjšanje okoljskega odtisa. V spremljajoči kavarni se bodo odvijali dogodki na temo recikliranja, pravične trgovine in socialnega vključevanja. V izposojevalnici si bo mogoče po načelu knjižnične izposoje izposoditi stvari, ki jih potrebujemo le občasno. V tujini trgovine brez embalaže poznajo že dolgo, precej dolg seznam ima sosednja Italija, nam najbližja tovrstna trgovina je v Udinah. Sistem se je odlično prijel tudi v Španiji in Franciji, nekaj takšnih trgovin pa je mogoče najti še na Dunaju, v Nemčiji, Veliki Britaniji, Belgiji in na Nizozemskem.


Trgovine skozi čas

Tovrstne trgovine večkrat združujejo različne modele trgovin, organsko tržnico, trgovino na debelo in tradicionalno špecerijo. Pred letom 1915 je bilo običajno, da ti želeno postreže zaposleni v trgovini, ta artikle nabere in ti jih nato ponudi čez pult. Po letu 1915 so v veljavo stopile samopostrežne trgovine, prvo so poimenovali Piggly Wiggly, odprli so jo v Memphisu v ZDA, veriga pa ima svoje poslovalnice še danes. Lastniki Piggly Wiggly so gledali v prihodnost, zato so leta 1937 odprli podružnico Keedoozle, kjer so skušali v uporabo vpeljati avtomatizirano prodajalno. Kupec bi na papirnem traku označil želene izdelke, trak predal napravi, ki bi naredila seznam stvari in izračunala ceno, v zadnjem delu bi ročno pripravili nakupljeno, nato pa bi paket po tekočem traku priromal do kupca. Ideja se ni uresničila, saj naprave žal niso delovale, ideja pa živi še danes, podoben, a naprednejši sistem, si je bilo mogoče ogledati na milanskem EXPO 2015. V poznih petdesetih letih je supermarket očaral Evropo, prva sta bila belgijski Delhaize in britanski Tesco. V sedemdesetih se je začelo vračanje k t. i. zdravim trgovinam, te so ponujale več organske in nepredelane hrane kot supermarketi. Leta 1974 so začeli z uporabo črtnih kod, ki jih poznamo še danes, v začetku 80. let pa je na ameriški trg vstopilo podjetje Whole foods, najbolj znan organski supermarket. V istem desetletju so v Kanadi začeli ponovno odpirati trgovine na debelo, ki so vmes popolnoma šle iz mode.


Supermarket prihodnosti, EXPO Milano 2015.