KOPAČNICA
Če se boste potepali po dolini Kopačnice nad Hotavljami v Poljanski dolini, vas bo pri kmetiji Topličar pričakal termalni vrelec. Da je tam zdravilna voda, je znano že iz 17. stoletja. Konec 19. stoletja so o njej pisali celo v Kmetijskih in rokodelskih novicah, potem pa so na njeno korist – menda so se v vodi pred dvesto leti zdravili celo idrijski rudarji, ki so bolehali za kožnimi boleznimi – kar malce pozabili.
Pred 15 leti so zvrtali kar 460 metrov globoko vrtino, ki je dokazala, da je kraj turistični biser z obilo potenciala. Pretok enajstih litrov na sekundo naj bi omogočal dovolj vode za pravo zdravilišče. Načrti, da bi tam nastalo naselje z javnim kopališko-rekreativnim delom, že potekajo. Temperatura vode ima na izviru stalnih 23,4 stopinje Celzija. Kopanje v sicer majhnem bazenu pa je že zdaj več kot prijetno. Če boste imeli dovolj časa, se lahko nato ustavite še pri Tavčarjevem dvorcu, ki spada med najpomembnejše arhitekturne spomenike na Poljanskem. Tudi poročite se lahko tam. V idiličnem okolju na Visokem vas pričaka kočijaž in vas pripelje do dvorca, kjer vas bo nagovoril sam gospodar visoškega posestva Ivan Tavčar.
KLEVEVŽ
Hipotermalni izvir, imenovan Klevevška toplica, se ponaša s temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija. Je več kot primeren za kopanje pozimi. Pred več kot 50 leti so uredili betonsko korito, v katerem se je mogoče kopati v vseh letnih časih, a je poleti kar gneča. Nekoč so v teh vodah grajske perice tudi pozimi bose prale oblačila. Tam je namreč nekdaj stal grad Klevevž ali Klingenfels, ki je pomemben spomenik kulturne dediščine v Šmarjeških Toplicah.
Danes od gradu ni več kaj dosti ostalo. O njem pričajo le razvaline obodnega zidovja nad okljukom Radulje. O toplicah je v Slavi vojvodine Kranjske pisal že Janez Vajkard Valvasor: »Ne poleti ne pozimi niso posebno gorke, ker se, kakor domnevam, znotraj mešajo z mrzlo studenčico.« Če prisegate na čisto izvirsko vodo, potem je Klevevška toplica ravno pravšnja za vas. Do tja pridete z izhodišča, ki je Grič pri Klevevžu, točneje pri opuščenih grajskih gospodarskih poslopjih. Naj vam ne bo nerodno vprašati domačinov za pot, če se boste izgubili.
KLUNOVE TOPLICE
Uberite jo po dolenjski avtocesti in po izvozu Krško ali Brežice nadaljujte do Cerkelj ob Krki. Sredi naselja zavijte na most in prečkajte Krko. Po dveh kilometrih vožnje po lokalni vasi boste prispeli v Bušečo vas. Na desni tik pod cesto boste takoj zagledali bazen in druga poslopja. Klunove toplice so vpisane v Register nepremične kulturne dediščine Slovenije ter imajo močan zgodovinski pečat. Njihova posebnost je nedvomno temperatura, ki znaša kar 27 stopinj Celzija. Vrelec vsebuje žveplo, ogljikovo in dušikovo kislino, karbonate in različne organske snovi.
Že leta 1806 so ga zajezili grofje Auerspergi iz Leskovca pri Krškem. Če je verjeti pripovedim, naj bi se v Grünovih toplicah (po najbolj znanem lastniku toplic Antonu Aleksandru Auerspergu oziroma Anastaziju Grünu) v tistih časih največkrat namakal slovenski pesnik Andrej Smole, zelo verjetno pa tudi avstro-ogrska cesarica Marija Terezija. Voda iz Klunovega izvira naj bi blagodejno delovala na živčna, kostna, ledvična in želodčna obolenja. Ko se boste kopali v njem, vam bo kri pognalo po žilah. Zraven termalnih izvirov je še veliko zanimivosti. Če boste že tam greli svoje stare kosti, se nato ustavite še pri gotski cerkvi Žalostne Matere božje v južnem delu Bušeče ter spomeniško zavarovani Kožarjevi hiši z gankom ter ob kozolcih in rečni terasi Krke.
(Vir: Zdrave in zdravilne vode Slovenije – vodnik po izvirih, studencih in vrelcih, Primož Hieng)
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: