Leta 1717 se je na Dunaju rodila Marija Terezija, nadvojvodinja Avstrije, kraljica Ogrske in Češke ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel. S cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana je postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. V svoji štiridesetletni vladavini je uresničila številne pomembne reforme, čeprav je prestol zasedla nepripravljena in nazaželena, kajti podanikom in drugim evropskim dvorom je bilo nadvse težko sprejeti žensko vladarico, mater šestnajstih otrok. Reformirala je davčni in finančni sistem, prenovila vojsko, vpeljala sistem javnega šolstva, uvedla terezijanski kataster in kazenski zakonik, čeprav je bil ta po vsebini precej zastarel. Pri plačevanju davkov ni bila nobena izjema duhovščina, četudi je bila vladarica verna, povrhu je omejila število verskih praznikov, omejila romanja in podržavila cerkvene posesti. Kar sedem njenih otrok je zasedlo vladarske prestole, tudi Marija Antonija oziroma Marija Antoaneta, katere obglavljenja k sreči ni doživela.
S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.