Jasmina in Tomaž Sotošek, Prekmurca, ki izdelujeta čokolado

Čokolado so v naše kraje že pred poldrugim stoletjem prinesli trapisti, samostanski bratje, znani po strogem načinu življenja, vzdržnosti in marljivem delu. Njihov kakovostni izdelek s takratnega Rajhenburga (tudi Brestanica), ki mu je avstrijski cesar Franc Jožef leta 1912 podelil zavidljiv naziv »imperial«, je hitro obnorel velik del Evrope. Danes ko se nam zdi, da smo pokusili že prav vse čokolade tega sveta, se še vedno upravičeno razveselimo vsake sveže ideje, predvsem tistih, ki dišijo po žlahtni rodni zemlji in se napajajo iz naše bogate dediščine.

Tomaž: V najinem delovnem procesu je velik poudarek na pripravah, ko delamo jurkine, bezgove in sadne kaše, sušimo jabolčne in hruškove krhlje, pripravljamo karamelo, pražimo žita, denimo ajdovo kašo, oreške.  

Prav takšno zamisel skrbno negujeta tudi idejna snovalca uspešne in vse prepoznavnejše podeželske čokoladnice v Tešanovcih, kjer ne manjka izletnikov, šolskih skupin in strokovnih ekskurzij ter naključnih obiskovalcev, ki jih družita otroška radovednost in želja po sladkanju. V skupnih prostorih tamkajšnjega obrata in prodajne trgovine se že ob prvem očesnem stiku z bogato obloženimi policami prekmurskih dobrot potopite v svet mamljivo dišeče babičine shrambe. Ne samo to, izza steklene stene si »tovarno čokolade« lahko tudi ogledate in se seznanite z osnovnimi koraki proizvodnje.

Ljubezen gre skozi želodec

Jasmina že od ranih otroških let, ko je mami in babici pomagala pri dnevnih opravilih, ohranja topel stik z domačo kmetijo, ki ima že dolgo tradicijo. Ves čas si je želela ostati v Prekmurju in združiti znanje s poslovno vizijo, ki črpa prav iz okusov rodne krajine. Med študijem živilske tehnologije je spoznala študentskega kolega Tomaža, doma iz Sevnice, in sorodnost študijskega zanimanja, poslovna motivacija, domiselnost ter večno čarobna romantika so pripomogle k uresničitvi sprva tihe ideje o ohranjanju domačih, prekmurskih okusov.

Preberite še: Mladeniča, ki delata zdravilno pijačo

Oba univerzitetna diplomirana inženirja živilske tehnologije sta se po študiju v Ljubljani vrnila v Tešanovce in začela resneje razmišljati, da obvaški vikend med vinogradi, na prvih obronkih Goričkega, preuredita v vinotoč. Motivacija je bila še močnejša, ker so Jasminini starši ostali brez službe in so bile sveže mlade ideje, marljive roke, odločnost in pogum še kako dobrodošli. Domačemu vinotoču, prodaji prekmurskih mesnin in drugih dobrot sta vdihnila nekaj povsem novega, kajti gostje so želeli izdelke, ki so jih pokusili v vinotoču, tudi kupiti. Iz povpraševanja so se na posestvu počasi lotili prodaje izdelkov s kmetije in obnove domačije, čemur sta Jasmina in Tomaž za piko na i dodala še podeželsko čokoladnico.

Jurka, bučno olje, gibanica, traminec, bezeg

Njuni čokoladni izdelki v polnosti izdajajo barve in okuse Prekmurja, saj ustvarjalca zatrjujeta, da so s čokolado združljive tudi sprva morda nekoliko nenavadne ideje. Ne ustavita se ob nobeni, temveč kot je povedala Jasmina, se vsaka spontano rodi v glavi, v naslednjem koraku pa ju primora k temu, da jo čim prej preverita v praksi: »Klinčki, kumina, žajbelj, pehtran za marsikoga niso na seznamu priljubljenih začimb, vendar preliti s čokolado gredo v slast. Gre za drzne okuse, ki presenetijo prav s pozitivnim odzivom.« Za blagovno znamko Diši po Prekmurju sta denimo razvila celo čokoladni okus v kombinaciji s prekmursko šunko, ki je za številne sladokusce pravi magnet ravno v zimskih mesecih.

Pri osnovnih sestavinah ostajata zvesta lokalnim okusom in se povezujeta z okoliškimi pridelovalci ter kmetovalci, za čokolado z dodatkom medenjakov in ingverja denimo z bližnjim medičarjem. Tomaž pojasni, da je ključno »izhajati iz domače oskrbe, tako kot si pripravimo ozimnico. V najinem delovnem procesu je velik poudarek na pripravah, ko delamo jurkine, bezgove in sadne kaše, sušimo jabolčne in hruškove krhlje, pripravljamo karamelo, pražimo žita, denimo ajdovo kašo, oreške in tako naprej.«

Neprespane noči, zlite v harmonijo zadovoljstva

Kot mlada starša se z nasmehom, ki govori o skupni izkušnji vloženega prizadevanja, vztrajnosti in poguma, spominjata začetkov, ko še nista imela osnovnega stroja – temperirke čokolade, ki ohranja delovno temperaturo in omogoča nemoteno delo s pripravo mase. Takrat sta ob večjih naročilih delala noč in dan, izmenično: »Kot samouka sva vse delovne etape opravila sama. Sprva sva za taljenje čokolade pripravljala vodne kopeli, preverjala lestvico na termometru, ročno mešala maso, uravnavala temperaturo z odpiranjem in zapiranjem oken. Pogosto se je bilo treba od neuporabne mase posloviti in jo uporabiti za kaj drugega. Najprej sva bila za vse sama, tudi za embaliranje, kar nama je vzelo precej časa. Zdaj imava delovni obrat s štirimi zaposlenimi, kar precej olajša celotni potek proizvodnje.«

Kot sta povedala idejna snovalca čokoladnice Passero, ki v italijanskem jeziku pomeni vrabček in se v rodoslovnem drevesu navezuje na italijanske korenine Jasmininih prednikov, na izdelkih pa se ponaša kot logotip, je njun glavni recept za čokoladne izdelke tisoč in en poskus. Tomaž zatrdi: »Vsaka napaka je odskočna deska za naslednji izziv, ki prinaša še večjo draž. K sreči je na voljo veliko dostopnih oblik izobraževanja. Udeležujeva se številnih delavnic in seminarjev tako doma kot v svetu in plemenitiva svoje znanje.«

Najina vrata so široko odprta

Ko se ustavimo še ob vprašanju novih izzivov in vizij, Jasmina pove, da so njuno glavno vodilo široko odprta vrata, pri čemer težita k izdelkom, polnim sozvočja: »Svojo domišljijo, igrivost in spontanost želiva čim bolje preliti v čokolado in izhajati iz hišnih, prekmurskih osnov. Najina vrata so vedno na stežaj odprta, vajena sva svežih zamisli in njihovega uresničevanja.«

Zakonca Passero načrtujeta na podeželski domačiji še nekoliko poglobiti prikaz izdelovanja čokolade, saj pri turističnih, izletniških in strokovnih skupinah zaznavata vedno večje zanimanje. Prav tako posvečata veliko energije novemu prostoru za pokušnje, kjer lahko gostje ob čokoladnih dobrotah popotujejo še v svet drugih prekmurskih okusov: jurkinega soka, marmelade, hišnega bučnega olja, suhih mesnin, traminca iz slikovitega vinorodnega okoliša in podobno.