V 90. letih ste bili pri dvanajstih prisiljeni z družino oditi iz rodne Bosne in Hercegovine v Slovenijo zaradi vojne. Ste se vsi izognili najhujšemu?
(Pokima.) K sreči smo ožji člani družine pravočasno pobegnili, ker smo imeli tako dobre prijatelje, ki so nas opozorili, da se bo zgodilo nekaj hudega, in naj se umaknemo. Nekateri so vendarle ostali. Moja mama je prav iz Srebrenice. Veliko članov njene družine se je rešilo, nekateri pa tudi ne.
Slišala sem, da nekaterim dekletom že v svetovalnih službah osnovnih šol odsvetujejo odločitev za tehniko, saj naj ne bi bila primerna zanje. Morali bi več narediti za izobraževanje o tem, prikaz širine vseh mogočih poklicev s tega področja.
Imate še koga med ožjimi sorodniki, ki mu je, tako kot vam, blizu naravoslovje oziroma tehnika?
Kar zadeva tehniko, vzorov v družini nisem imela. (Nasmeh.) Moj deset let starejši brat je pravnik, oče je magister ekonomije, mama profesorica kemije. Ona torej je naravoslovno naravnana, a ni inženirka.
Preberite še: S čim se ukvarjajo druge nominiranke za Inženirko leta 2019
»Lahko ti vzamejo vse, le znanja ne. Verjamem, da je znanje pot do uspeha,« ste dejali v predstavitvi nominirank izbora inženirke leta. V Sloveniji imamo nadpovprečno veliko študentk naravoslovja, če gledamo evropsko povprečje, po drugi strani jih je prav na vašem področju informatike najmanj, verjetno pa med njimi so izjemno nadarjene posameznice. Kje vidite razloge za to?
Na prvem mestu je verjetno stereotipno razmišljanje, ker sem slišala, da nekaterim dekletom že v svetovalnih službah osnovnih šol odsvetujejo odločitev za tehniko, saj naj ne bi bila primerna zanje. Morali bi torej več narediti za izobraževanje o tem, prikaz širine vseh mogočih poklicev s tega področja. Treba je ustvariti zavedanje, da naša družba brez znanja o tehniki ne bo obstala. Razvoj temelji na tehniki. Vemo, kako zelo iskan je inženirski kader v računalništvu in informatiki.
Biološko gledano so raziskovalci dokazali, da se ženske najbolj najdejo v negovalnih poklicih, medtem ko naj bi moškim bolj ležale tehnika, mehanika ipd. Dejstvo je, da ženske, kot ste vi, to logiko obračate na glavo. Koliko je po vaši oceni nadpovprečno nadarjenih inženirk v primerjavi s podobno nadarjenimi inženirji, približno gledano v odstotkih?
V odstotkih bi to težko opredelila. Komur že v osnovni šoli ležijo naravoslovni predmeti, kot sta matematika in fizika oziroma logično razmišljanje, je zagotovo lahko izjemno uspešen kot inženir, to je dejstvo. To je osnovni kazalnik tudi pri deklicah in v tem jih je seveda smiselno podpirati. Sama sem bila sicer na Prvi gimnaziji v Mariboru, ki velja za bolj klasično, imela sem denimo latinščino, in bilo bi povsem razumljivo, če bi študij nadaljevala v družboslovju, vendar sem se hkrati zavedala, da je prihodnost v tehniki.
Vi svoje negovalne plati zagotovo niste zatrli, saj ste mama dveh otrok. Ali že kažeta kakšne poklicne interese, podobne vašim?
Moj osemletni sin zagotovo, saj je celo rekel, da obožuje matematiko. (Nasmeh.) Hči je stara šele štiri leta in pol, tako da jo zdaj zanima še čisto vse.
V iniciativi Dame za informatiko smo se ženske združile, da rušimo stereotipe, torej pokažemo, da smo lahko uspešne v poklicu informatičark ter hkrati tako kot naši kolegi organizirano igramo nogomet. Vseh trinajst se nas dobi najmanj enkrat mesečno in se pomerimo z moškimi kolegi.
Kot članica iniciative Dame za informatiko se zavedate družbene vloge žensk v inženirstvu, po svoje pa rušite stereotipe tudi kot navdušena nogometašica.
(Smeh.) Ja, to se je zgodilo prav v povezavi z omenjeno iniciativo, v kateri smo se ženske združile, da rušimo stereotipe, torej pokažemo, da smo lahko uspešne v poklicu informatičark ter hkrati tako kot naši kolegi organizirano igramo nogomet. Vseh trinajst se nas dobi najmanj enkrat mesečno in se pomerimo z moškimi kolegi. Gre nam odlično, pa čeprav večina nikoli prej ni igrala nogometa.
Ste kdaj zmagale?
Nekajkrat, sicer z majhno pomočjo, saj smo smele streljati v večji gol oziroma so imeli moški manjšega.
Koliko je vaš mož ponosen na vas, vam je v veliko oporo?
Zelo. Priznam, da brez njegove podpore večine stvari, ki jih zdaj počnem, ne bi bilo. Otroka pogosto prevzame prav on, saj imam tudi veliko pedagoškega dela in so predavanje ali vaje dostikrat popoldne, raziskovalno delo pa se zavleče pozno v noč. Brez razumevanja doma to ne bi bilo mogoče oziroma bi bilo veliko težje.
Ali dela na podobnem področju?
Tako je, je inženir elektrotehnike in razume, kaj ta poklic prinaša oziroma zahteva od posameznika. Brez njegove podpore ne bi bilo nič, sploh ker imamo vso logistiko, babice in dedke, ki bi lahko vskočili, v Bosni.
Koliko vam pomeni naziv inženirke leta 2019?
Zelo sem ponosna, da so mi žirantje izkazali zaupanje in med resnično izjemnimi inženirkami izbrali prav mene. Upam, da bom lahko kar največ naredila za razširjanje obzorja mladim, da jim pokažemo, kaj vse je mogoče doseči. Profesionalno gledano si želim nadaljevati raziskovalno delo, med drugim v medicinski informatiki.
Priznam, da brez moževe podpore večine stvari, ki jih zdaj počnem, ne bi bilo. Otroka pogosto prevzame prav on, saj imam tudi veliko pedagoškega dela in so predavanje ali vaje dostikrat popoldne, raziskovalno delo pa se zavleče pozno v noč.
Vaše temeljno področje so podatkovne tehnologije. Zadnje čase se posebej ukvarjate s tehnologijo veriženja blokov (blockchain). Kot soizumiteljica imate v Sloveniji registriran patent in vloženo soavtorsko prijavo mednarodnega patenta. Za kaj gre in komu je namenjen?
S tehnologijo veriženja blokov, ki je še v razvoju, se ukvarjamo zadnji dve leti. Pozornost je dobila predvsem v povezavi s kriptovalutami, bitcoini ipd. Želeli smo pokazati, da pri veriženju blokov ne gre zgolj za kriptovalute, ampak veliko več. Ta tehnologija omogoča porazdeljeno trajno shrambo podatkov, tako da jih ni mogoče spreminjati oziroma z njimi manipulirati. Tako sta zagotovljeni sledljivost in varnost shranjenih podatkov. Novost pri naši patentni prijavi je, da je skladna z uredbo o varovanju osebnih podatkov. S to imamo ljudje pravico do pozabe oziroma izbrisa, a le pod določenimi pogoji. Tako smo tehnologijo veriženja blokov naredili širše uporabno v različnih domenah.
Prav tako na državni ravni?
Tudi lahko. Platforma EduCTX, za katero smo dobili nagrado slovenskega društva Informatika, denimo skrbi za shranjevanje digitalnih certifikatov, kot so uradno potrjena dokazila o izobrazbi, ki bi bila, pridobljena z naše platforme, zanesljiv vir informacij v primerjavi denimo z zapisi na linkedinu, ki niso nujno resnični.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: